Zemljevid - Bonn (Kreisfreie Stadt Bonn)

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija v Nemčiji. Bonn, ki ima 330.000 prebivalcev (2021), leži v južnem delu Rensko-Rurske regije, največjega nemškega somestja ali metropolitanskega območja.

Ustanovljeno v 1. stoletju pred našim štetjem kot rimsko naselje, je Bonn eno izmed najstarejših mest v Nemčiji. Od leta 1597 do 1794 je bil Bonn glavno mesto volilnega okraja Köln in sedež nadškofje in knezoškofov iz Kölna. Leta 1949 je parlamentarni svet pripravil in sprejel nemško ustavo, temeljni zakon Zvezne republike Nemčije v Bonnu. Čeprav je bil Berlin simbolično (de jure) poimenovan za nemško glavno mesto, je bil od leta 1949 do 1990 Bonn sedež osrednjih političnih institucij (zvezne vlade, predsednika republike in parlamenta) ter tako de facto glavno mesto Zahodne Nemčije. Še v letih 1990 do 1999 je bil Bonn sedež vlade združene Nemčije. V znak priznanja nekdanjega statusa nemškega glavnega mesta zdaj nosi naziv "zvezno mesto" (Bundesstadt). Bonn trenutno deli status sedeža nemške vlade z Berlinom, s predsednikom, kanclerjem in številnimi ministrstvi, ki so delno še vedno prisotni v Bonnu.

Mesto je tudi lokacija 19 institucij Združenih narodov (največje središče ZN v Nemčiji) in Univerze v Bonnu (Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität Bonn).

Je rojstni kraj Ludwiga van Beethovna (rojen leta 1770).

Leta 1989 je Bonn praznoval svojo 2000-letnico. Vendar je bilo območje naseljeno že prej. O tem pričajo 14000 let star dvojni grob iz okrožja Oberkassel in jarek ter lesene palisade, ki so bile odkrite na območju Venusberg iz okoli 4080 pr. n. št.

Zgodovina mesta pa sega v rimske čase. V približno leta 12.pred našim štetjem se zdi, daje rimska vojska tukaj namestila majhno enoto, kjer je trenutno zgodovinsko središče mesta. Še pred tem je vojska preselila člane germanske plemenske skupine povezane z Rimom, Ubiji, v Bonn. Latinsko ime za to naselje, "Bonna", lahko izhaja od imena prvotnega prebivalstva tega in mnogih drugih naselij na tem območju, Eburoni. Eburoni so bili člani velike plemenske koalicije, ki je bila učinkovito uničena v Cezarjevi vojni v Galiji 53-51 pr.n. št.. Po nekaj desetletjih je rimska vojska zapustila majhen kamp povezan z naseljem Ubijcev. V 1. stoletju je vojska nato izbrala zemljišče severno od nastajajočega mesta in izgradnjo velikega vojaškega objekta poimenovala Castra Bonnensis, to je dobesedno "Trdnjava Bonn". Prvotno zgrajena iz lesa, je bila utrdba sčasoma obnovljena v kamnu. Z dodatki, spremembami in novogradnjo, je trdnjava ostala v uporabi vojske od zadnjih dni zahodnorimskega cesarstva, sredi 5. stoletja n. št.. Strukture same so stale tudi v srednjem veku, ko so mesto imenovali Bonnburg. Uporabljali so jih frankovski kralji, dokler so bili na oblasti. Sčasoma so veliko gradbenega materiala ponovno uporabili pri gradnji mestnega obzidja v 13. stoletje. Sterntor (zvezdna vrata) v središču mesta so rekonstrukcija zadnjih ostankov srednjeveškega obzidja.

Bonnska rimska utrdba je bila največja trdnjavo svojega tipa, znana iz antičnega sveta, to je utrdba zgrajena za namestitev celotne cesarske legije in pomožnega osebja. Utrdba je zajemala površino približno 250.000 kvadratnih metrov. Med zidovi je bila gosta mreža ulic in množica objektov, velikosti glede na položaj lastnika in častniške četrti do vojašnic, hlevov in vojaškega zapora. Med legijami, ki so bile nameščene v Bonnu je bila najbrž najdlje "1.", to je I. legija Minervia (Prima Legio Minervia''). Enote iz Bonnske legije so bile bila napotene v vojne na območju današnje Alžirije, ruske republike Čečenije.

Glavna rimska cesta, ki je povezovala pokrajinski prestolnici Köln in Mainz je potekala skozi trdnjavo, kjer se je pridružila glavni cesti trdnjav (zdaj Römerstraße). Nekoč skozi Južna vrata, je cesta Köln, Mainz se je cesta nadaljevala, kar so zdaj ulice poimenovane Belderberg, Adenauerallee, itd.. Na obeh straneh ceste so lokalna naselja, Bonna, prerasla v veliko rimsko mesto.

V pozni antiki so velik del mesta najbrž uničili roparski vsiljivci. Preostalo civilno prebivalstvo se je zateklo v notranjost utrdbe skupaj s tukaj nameščenimi ostanki čet. V zadnjih desetletjih rimske vladavine so vojaki sodelovali s frankovskimi poglavarji. Ko je prišel konec so ti vojaki preprosto prenesli svojo pripadnost novim barbarskim oblastnikom, frankovskim kraljem. Iz utrdbe, Bonnburg, kot tudi iz novega srednjeveškega naselja usmerjenega na jug, kjer je kasneje nastal Bonski Münster, je zraslo srednjeveško mesto Bonn. Lokalne legende nastale v tem obdobju, govorijo o imenu vasi, ki naj bi prišlo od sv. Bonifacija, preko ljudske latinščine *Bonnifatia, vendar se je izkazalo, da je to mit.

Med 11. in 13. stoletjem je bila zgrajena cerkev v romanskem slogu, Bonnski Münster, leta 1597 pa Bonn postane sedež nadškofije iz Kölna. Mesto je pridobilo večji vpliv in se bistveno povečalo.